Ne glede na to, ali ste ljubitelj intenzivnega in ciljno usmerjenega sončenja ali pa ste preprosto radi na prostem ali delate na vrtu, ne pozabite vedno uporabiti kreme za sončenje s SPF. Kaj pravzaprav pomeni ta kratica? 

• SPF – Sun protection factor (ali zaščitni faktor) označuje, koliko časa se lahko varno izpostavljate soncu. 

Z uporabo kreme z zaščitnim faktorjem kože ne zaščitite le pred bolečimi sončnimi opeklinami, temveč tudi pred prezgodnjim staranjem in večjimi zdravstvenimi zapleti. Sončno sevanje s prostimi radikali namreč povečuje tveganje za nastanek kožnega raka ter na koži povzroča pigmentne madeže in izgubo elastičnosti. Zaradi prekomerne izpostavljenosti soncu koža izgubi elastičnost, postane povešena in nagubana. Tudi zato priporočamo, da kremo za obraz, make-up z zaščitnim faktorjem ali kremo za sončenje za obraz SPF 50+ uporabljate vse leto. Sonce na kožo vpliva tudi pozimi. 

Dermokozmetične kreme za sončenje

Ne glede na težavo, s katero se soočate – alergije na sonce, ekcemi, aknasta koža ali preprosto nezaupanje v kreme za sončenje – so za vas lahko idealne dermokozmetične kreme s SPF. Razvite so v sodelovanju z dermatologi posebej za občutljivo kožo, zato ne vsebujejo nobenih dražečih sestavin. Zagotavljajo največjo učinkovitost in varnost farmacevtskega okolja, zato so primerne za vse vrste kože, tudi za otroško. 

 Zaščitni faktor SPF označuje stopnjo prepustnosti UVB-sevanja, določa pa tudi, koliko časa se lahko varno izpostavljate soncu. 

 

•  Primer: Če lahko na soncu preživite 10 minut, ne da bi se opekli, krema s SPF 15 ta čas pomnoži s petnajst in dobili boste 150 minut. Tako dolgo bi morali biti zaščiteni po uporabi kreme s SPF 15. Vendar je tudi ta vrednost le okvirna. V resnici (odvisno od letnega časa, vremena ali celo vašega geografskega položaja) je lahko koža zaščitena precej krajši čas. 

Nekateri proizvajalci na embalaži navajajo tudi stopnjo prepustnosti UVA-sevanja (pod oznako PPD) in označujejo tudi njeno vrednost. Pogosteje pa imajo kreme na embalaži le simbol „UVA“ v krogu. To pomeni, da zagotavljajo uravnoteženo zaščito pred obema vrstama UV-sevanja – najpogosteje v razmerju 1 : 3. Vendar tudi tu velja, da visoka stopnja zaščite SPF/PPD pomeni nizko prepustnost UVA-sevanja. 

Obe vrsti filtrov ščitita kožo pred sončnimi opeklinami, čeprav se njuna sestava in mehanizmi razlikujejo. Vsak od njiju ima svoje prednosti in slabosti, prava izbira pa je odvisna od želja in potreb vaše kože. Kakšne so torej razlike in kako se odločiti pri izbiri?

 

 Kemični filtri – absorbirajo UV-sevanje in ga pretvorijo v druge oblike energije, na primer toploto.

 

• So lažji in manj vidni na koži, zato ne puščajo belega filma. 

• Lažje jih je nanašati in razmazati  – lahko jih plastite z drugimi kozmetičnimi izdelki, na primer s tekočim pudrom. 

 Mineralni filtri – delujejo kot pregrada na površini kože, zato UV-sevanje odbijajo in razpršujejo. 

 

• Mineralni filtri (cinkov oksid in titanov dioksid) so nežni do kože in primerni tudi za občutljivo kožo – ne povzročajo draženja ali alergijskih reakcij. 
• Po nanosu je zaščita kože takojšnja. 
• Veljajo za varnejše, saj obstaja manjša verjetnost vpijanja v kožo, in ne vplivajo na okolje in morski ekosistem.

• Pustijo lahko bel ali masten film na koži in jih je težje razmazati. So gostejši in njihov nanos ali morebitno plastenje z drugimi kozmetičnimi izdelki je lahko bolj zahtevno.
• Ni jih mogoče obdelati in testirati tako dobro kot v laboratoriju. Rezultat je lahko nezanesljiva in mogoče zelo nizka zaščita v nestabilni zmesi. Imajo na primer slabšo zaščito pred UVA-sevanjem, zato je njihova zaščita pred fotostaranjem in pigmentacijo lahko omejena.